Iz inšpektorata Republike Slovenije za delo smo prejeli obvestilo za javnost o tem, kako delodajalci odrejajo delavcem delo tudi preko dogovorjenega delovnega časa, kar pomeni kršitev pogodbe o krajšem delovnem urniku.
“Inšpektor za delo je opravil inšpekcijski pregled v zvezi z delom preko polnega delovnega časa delavcev pri delodajalcu, ki opravlja trgovsko dejavnost in ima večje število delavcev zaposlenih za krajši delovni čas od polnega. Kakšen je poslovni interes delodajalca za takšno obliko zaposlitve ni bilo ugotovljeno.
V pogodbah o zaposlitvi za delavce, ki delajo krajši delovni čas, primeroma 21 ur, 24 ur, 27 ur, 30 ur ali 33 ur na teden, je dogovorjeno, da se bo delo opravljalo v okviru 6 dnevnega delovnega tedna. Dogovorjeno je, da delodajalec lahko s posebno odločbo določi razporeditev in pogoje za začasno prerazporeditev delovnega časa. Delodajalec in delavec se dogovorita, da se lahko v skladu z akti delodajalca, delovni čas prerazporedi oz. neenakomerno razporedi zaradi narave in organizacije dela. V pogodbah o zaposlitvi pa ni posebej dogovorjeno, da lahko delodajalec delavcu, ki dela krajši delovni čas, naloži delo preko dogovorjenega delovnega časa.
Iz evidence o izrabi delovnega časa je pristojni inšpektor ugotovil, da delavci, ki so zaposleni za delovni čas krajši od polnega, opravljajo delo preko dogovorjenega delovnega časa. Takšno delo se ni odrejalo v pisni obliki, temveč je bilo odrejeno delavcem v mesečnem planu dela. Delavci so za delo preko dogovorjenega delovnega časa prejemali plačilo po redni urni osnovi, kot za redno opravljene ure.
Takšen način opravljanja dela preko dogovorjenega delovnega časa za delavce, ki imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas, katerega delodajalec plača kot redne ure in pri katerem delodajalec ne spoštuje nobenih časovnih omejitev, ni v skladu s predpisi. Tako delo bi se lahko opravljalo le, če bi bilo dogovorjeno v pogodbah o zaposlitvi. Plačilo »viška ur« kot rednega dela v obsegu, ki presega dogovorjeni delovni čas, zakonsko ni predvideno in ga je šteti za nadurno delo ter bi ga bil delodajalec dolžan izplačati kot nadurno delo.
Inšpektor za delo je na podlagi ugotovitev inšpekcijskega pregleda delodajalcu na podlagi 15. člena Zakona o inšpekciji dela in 227. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) odredil, da mora le-ta na način in v rokih, določenih z izrekom odločbe odpraviti nepravilnosti oziroma nezakonitosti in sicer zagotoviti izvajanje 143. člena ZDR tako, da v primeru nadurnega dela pisno odredi nadurno delo pred pričetkom dela oziroma najkasneje na koncu tedna in spoštuje določbe navedenega člena v zvezi z omejitvami nadurnega dela tudi za delavce, ki imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas ter opravljajo delo preko dogovorjenega delovnega časa.
ZDR namreč v 64. členu določa, da je delavcem, ki delajo krajši delovni čas od polnega, dopustno naložiti delo preko dogovorjenega delovnega časa, če je to dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi in če gre za primere iz 144. člena ZDR. Za te delavce, nadurno delo pomeni delo preko dogovorjenega delovnega časa. ZDR v 144. členu določa, da je delavec dolžan opravljati delo preko polnega delovnega časa ali dogovorjenega krajšega delovnega časa v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali druga dela v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic, v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje. Tako delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda.
Delodajalec je v zvezi z nadurnim delom dolžan spoštovati tudi določbe 143. člena ZDR, ki določa, da je delavec na zahtevo delodajalca dolžan opravljati delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo v primerih » izjemoma« povečanega obsega dela, nadalje, če je potrebno nadaljevati delovni ali proizvodni proces, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi, če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bo povzročila prekinitev dela, če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa in v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
Zoper odločbo inšpektorja je delodajalec vložil pritožbo. Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.
Delodajalec je zoper dokončno upravno odločbo Inšpektorata RS za delo vložil tožbo na Upravno sodišče, z utemeljitvijo, da gre v konkretnem primeru za napačno uporabo materialnih predpisov, nepopolno in napačno ugotovljeno dejansko stanje ter zaradi bistvenih kršitev pravil upravnega postopka. Upravno sodišče RS je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.
V obrazložitvi sodbe je sodišče navedlo, da odrejanje dodatnega dela in plačilo »viška ur« kot rednega dela v obsegu, ki presega dogovorjeni delovni čas, zakonsko ni utemeljeno. Upoštevaje določilo 6. odstavka 64. člena ZDR, na podlagi katerega delodajalec delavcu, ki dela krajši delovni čas, ne sme naložiti delo preko dogovorjenega delovnega časa, razen v primerih iz 144. člena ZDR.
Sodišče je tudi navedlo, da je z določili 145. člena ZDR zakonodajalec uvedel v slovenski pravni red izrecno prepoved opravljanja dela preko polnega delovnega časa, pri čemer v 2. odstavku 145. člena ZDR poimensko izenačuje tako nadurno delo v smislu 143. člena ZDR, kot tudi dodatno delo v smislu citiranega 144. člena ZDR, ki se nanaša na delo preko dogovorjenega delovnega časa, kar potrjuje pravilnost stališča inšpekcijskega organa prve stopnje in drugostopnega organa, ki je zavrnilo pritožbo delodajalca. Sodišče je presodilo, da je glede na okoliščine obravnavanega primera pravilna odločitev in razlaga inšpekcijskega organa glede odrejanja nadurnega dela tudi za delavce, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, za opravljanje dela preko dogovorjenega delovnega časa.
S tem prispevkom želimo opozoriti predvsem delodajalce, da se delovno razmerje praviloma sklepa za polni delovni čas. Takšne ali drugačne špekulacije v zvezi s krajšim delovnim časom pa so nesmiselne.
Franc Rančigaj, Glavni inšpektor RS za delo
