“Italija je v začetku tedna dočakala pomembno sodbo. Sodišče v Gorici je odločilo, da je 13 nekdanjih vodilnih delavcev ladjedelnice v Tržiču krivih smrti 85 zaposlenih, ki so bili dolga leta izpostavljeni nevarnemu azbestu. Obsodilo jih je na skupaj 55 let zapora, svojcem umrlih pa bodo morali plačati tudi visoke odškodnine.
Lučka Böhm, izvršna sekretarka P ZSSS
Prilagamo še transkript iz Dnevnika: TV SLOVENIJA 1, 19.10.2013, DNEVNIK, 19.11
JASMINA JAMNIK: Delavci z azbestom so v Italiji v začetku tedna dočakali pomembno sodbo. Sodišče v Gorici je odločilo, da je 13 nekdanjih vodilnih delavcev ladjedelnice v Tržiču krivih smrti 85 zaposlenih, ki so bili dolga leta izpostavljeni nevarnemu azbestu. Obsodilo jih je na skupaj 55 let zapora, svojcem umrlih pa bodo morali plačati tudi visoke odškodnine.
MIRJAM MUŽENIČ: V ladjedelnici, ki v svetu slovi po gradnji velikih potniških ladij, so že od leta 1955 naprej vgrajevali na tone azbesta.
CARMELO CUSCUNA (nekdanji delavec in predsednik Združenja izpostavljenih azbestu): Delavci so kar naprej kašljali. Mislili so, da gre za prehlad, a stanje se je slabšalo. Dokler niso umrli.
MUŽENIČ: Takrat še nihče ni vedel ali ni hotel vedeti kako nevaren je za človekovo zdravje.
CUSCUNA: Bolnik umre zaradi zadušitve. Ne diha. Taka smrt je zelo težka. Smrt je vedno žalostna, a taka je ena izmed najhujših.
MUŽENIČ: Prve kazenske ovadbe so stare 15 let, pred 5 leti so oblikovali posebno tožilsko skupino in ji namenili celo nadstropje tukajšnjega sodišča. V letu in pol so opravili 94 obravnav in zaključili svoje delo.
DAMJAN TERPIN (odvetnik): Ključno je pa tudi to, da je moralo tožilstvo dokazati obdolžencem, da so točno vedeli kakšne so lahko posledice vdihavanja azbestnih delcev.
MUŽENIČ: Obsojeni bodo morali plačati začasne odškodnine, od 70.000 do 150.000 evrov štirih vdovam, ostali bodo morali v civilno tožbo.
CUSCUNA: Po mnogih letih je bilo vsak delno zadoščeno pravici. Ubranili smo dostojanstvo delavcev. MARA ČERNIC (podpredsednica Goriške pokrajine): Ni važno kakšna je kazen, pomembno je, da je pa črno na belem napisano, da je bil res to zločin proti delavcem.
MUŽENIČ: Italija je leta 1992 z zakonom prepovedala rabo azbesta, pa vendar ga je povsod še veliko.
ENRICO BULLIAN (raziskovalec na Univerzi v Trstu): V Furlaniji – Julijski krajini je še milijon kvadratnih metrov azbesta.
MUŽENIČ: Novembra se bo v Gorici začel nov postopek zaradi smrti 30 delavcev.
JAMNIK: Sodba seveda odmeva tudi pri nas, kjer se azbestni bolniki tudi že leta bojujejo za pravico in za odškodnine in z nami je predsednik njihovega sindikata. Gospod Goljevšček, dobrodošli v studiu.
BOJAN GOLJEVŠČEK (Zveza sindikatov azbestnih bolnikov): Pozdravljeni.
JAMNIK: Najprej bi vas prosila za komentar, vaš komentar te sodbe iz Italije in predvsem kako pomembna je za azbestne delavce v Sloveniji?
GOLJEVŠČEK: Ja seveda absolutno ta razsodba zasluži komentar. Treba je seveda tu italijanski sodni veji oblasti priznati visoko stopnjo družbene odgovornosti, tudi spoštovanja načela pravičnosti v sodnih postopkih. Sporočilo sodbe, ne samo za italijansko okolje, tudi za naše, pa mislim, da je zelo jasno. Torej delodajalci, pa seveda tudi država niso odgovorni zgolj za visoko dobičkonosnost podjetij, ampak so seveda odgovorni tudi za zdravje zaposlenih.
JAMNIK: In kje smo z odškodninami pri nas, koliko delavcev, ki so se pri nas, ki so zboleli zaradi izpostavljenosti azbestu, je že dobilo odškodnine in kakšne so te? Ste lahko konkretni?
GOLJEVŠČEK: Torej zelo konkretno, mi smo sicer uspeli z enim boljšim evropskim zakonom leta 2009 z novelo. Problem seveda v Sloveniji iz naslova odškodnin je, seveda izvira pri, nastaja pri ugotavljanju in priznavanju poklicnih bolezni. V Sloveniji se preprosto poklicnih bolezni ne ugotavlja, azbestne so edine.
JAMNIK: Tako, to je pri nas zelo nedodelano področje. 21.000 delavcev je bilo pri nas, če se ne motim, izpostavljenih azbestu. Lahko poveste koliko jih je dejansko tudi zbolelo, koliko primerov je verificiranih, kot rečete?
GOLJEVŠČEK: Res je temu tako, preko 21.000 je bilo v preteklosti v Sloveniji izpostavljenih azbestu. Danes imamo cirka 1600 verificiranih poklicnih bolezni iz tega naslova.
JAMNIK: Toliko je torej primerov in vsi ti bi lahko zahtevali odškodnino?
GOLJEVŠČEK: Torej vsi ti seveda so tudi upravičeni po veljavnem zakonu do odškodnine. Pogosto se zatika pri delodajalcih, ki seveda niso pripravljeni seveda sporazumno odškodnin dorekati, tu seveda nastane problem.
JAMNIK: Kako dolgi so postopki?
GOLJEVŠČEK: Torej tu bi naša sodišča absolutno morala prednostno hitreje odločati v teh primerih, mnogi prizadeti tudi prej umrejo preden pridejo seveda do ustrezne odškodnine in s tem bi pravzaprav vsaj v moralnem smislu naredili velik korak naprej.
JAMNIK: Morda še to. Še danes so pri nas nekateri delavci pravzaprav izpostavljeni azbestu. Na Slovenskih železnicah, v gradbeništvu, instalaterstvu. Lahko tudi oni pričakujejo kakšne odškodnine, morda tudi po azbestnem zakonu?
GOLJEVŠČEK: Pomembno je to sporočilo seveda javnosti. V okolju imamo še ogromno azbesta, ja tudi na Slovenskih železnicah, torej kompozicije vlakov so polne azbesta, ki ga je pa seveda treba odstraniti. Veljavni zakon seveda je osnova za uveljavljanje poklicnih bolezni in seveda za uveljavljanje odškodnin vseh tistih, ki so na ozemlju Republike Sloveniji bili izpostavljeni azbestu.
JAMNIK: Torej možnosti so, bomo videli kako se bo odvijalo naprej. Hvala lepa za obisk.
GOLJEVŠČEK: Hvala tudi vam.
Na isto temo pa so se razpisali tudi v Primorskih novicah.
