Iz ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, natančneje iz inšpektorata republike Slovenije za delo smo 12.2.2013 prejeli obvestilo za javnost, ki govori o tem, kako je možno zlorabo instituta osebnega dopolnilnega dela možno preprečiti le z doslednim inšpekcijskim nadzorom. Več v nadaljevanju.
“Inšpektorat RS za delo je prijel prijavo zoper delodajalca v zvezi z domnevnim zaposlovanjem na črno. Delodajalec je dejavnost opravljal na štirih različnih lokacijah in glede na to, da je bil podan sum kršitve 5. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, smo kontrolo zakonitosti zaposlovanja opravili s štirimi ekipami inšpektorjev za delo, istočasno na vseh štirih lokacijah.
Ob opravljanju nadzora so bile ugotovljene številne kršitve delovne zakonodaje, ki so bile podlaga za ukrepanje. Trije delavci, od tega dve delavki, tuji državljanki brez izdanih potrebnih dovoljenj za delo, so opravljali delo ne da bi imeli z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in bili prijavljeni v ustrezno zavarovanje. Delodajalec je res kršil določbo 5. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.
V nadaljevanju je bilo ugotovljeno, da delodajalec zaposluje dijake oz. študente z veljavno napotnico študentskega servisa. Po vpogledu v evidenco delovnega časa pa je bilo ugotovljeno, da so opravljali delo tudi več kot 10 ur na dan, celo do 19 ur dnevno. S tem je delodajalec kršil določila Zakona o delovnih razmerjih glede delovnega časa in počitkov pri delu, ki veljajo tudi za dijake, študente in vajence, enako kot za redno zaposlene.
Poleg redno zaposlenih delavcev in delavcev, ki so delali z napotnico študentskega servisa je delo opravljajo tudi 8 delavcev, katerim delodajalec ni uredil statusa v skladu z veljavno delovno zakonodajo. Delo jim je omogočil na podlagi priglašenega osebnega dopolnilnega dela, prijavil jih je v zavarovanje za primer nezgode pri delu in poklicne bolezni in jim za opravljeno delo po izstavitvi računov tudi izplačal. Pisne pogodbe niso sklenili, sklenjena je bila t.i. ustna civilna pogodba. Po vpogledu v potrdila, izdana s strani pristojne upravne enote, je bilo ugotovljeno, da so bila ta izdana za občasno pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri vzdrževanju hiše, počitniške hiše in podobno ter vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin ter delo na kmetiji. Delavci niso opravljali dela, za katera so dobili potrdila o priglasitvi del, opravljali so izključno dela, ki se pri delodajalcu opravljajo redno, vsakodnevno, delo so opravljali s sredstvi, po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Kot izhaja iz računov, ki so jih izstavili za svoje delo, so opravili mesečno po več kot 100 ur, ugotovljeni so bili primeri dela 179 ur na mesec in celo 216 ur. Nekateri so delali celo več kot redno zaposleni. Takšno delo ima vse elemente delovnega razmerja in bi z delavci moralo biti sklenjeno delovno razmerje. Civilna pogodba ni ustrezna pravna podlaga, kar izhaja iz določbe 11. člena Zakona o delovnih razmerjih.
Ugotovljen je bil tudi primer verižnega sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, za isto delovno mesto z isto delavko v skupnem trajanju več kot 2 leti, kar je v nasprotju z določilom 53. člena Zakona o delovnih razmerjih. Delodajalec ni upošteval določila 54. člena Zakona o delovnih razmerjih o prehodu delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas.
Ugotovljeno je bilo tudi, da delodajalec plač ni izplačeval najpozneje do 18. dne v mesecu kot je določeno v 134. členu Zakona o delovnih razmerjih, kakor tudi da ni v zakonsko določnem roku izdal in vročil zaposlenim odločb za letni dopust 2012. Odločbe je izdal kasneje in s tem kršil določilo 160. člena Zakona o delovnih razmerjih.
Na podlagi ugotovljenih kršitev določb 5. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, 11. člena Zakona o delovnih razmerjih, 53. člena Zakona o delovnih razmerjih, 214. člena Zakona o delovnih razmerjih, 134. člena Zakona o delovnih razmerjih in 160. člena Zakona o delovnih razmerjih je inšpektorica v skladu s pooblastili izrekla sledeče ukrepe:
- zaradi ugotovljenega zaposlovanja na črno je na podlagi 17. člena Zakona o inšpekciji dela inšpektorica izdala odločbo o prepovedi opravljanja dejavnosti do odprave nepravilnosti. Zoper odločbo je bila vložena pritožba, katero je Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve zavrnilo kot neutemeljeno.
- kršitve delovnega časa dijakov oz. študentov in delo na podlagi osebnega dopolnilnega dela, ki ima elemente delovnega razmerja, so bile tudi podlaga za izdajo dveh ureditvenih odločb. Zoper odločbo, ki se nanaša na delo osebnega dopolnilnega dela, ki ima elemente delovnega razmerja, je delodajalec ravno tako vložil pritožbo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Svojo odločitev je oprlo na določbo 12. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki točno določa kaj se šteje za osebno dopolnilno delo in zaključilo, da je prvostopni organ pravilno ugotovil, da osebnega dopolnilnega dela ni mogoče izvajati za opravljanje del, ki sodijo v dejavnost delodajalca in da dovoljenje za opravljanje osebnega dopolnilnega dela ne more biti pravna podlaga za opravljanje dela oz. zaposlitev pri delodajalcu.
- vse prej navedene kršitve so bile podlaga tudi za uvedbo postopka o prekršku. Pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa je izdala odločbo o prekršku in pravni osebi izrekla globo v višini 13.100 eur ter odgovorni osebi globo v višini 1.760 eur. Pravna in odgovorna oseba sta podali zahtevi za sodno varstvo.
Predstavljen način izvedbe nadzora se je izkazal kot izredno učinkovit. Istočasno opravljen nadzor na vseh lokacijah opravljanja dejavnosti delodajalca je dal pravo sliko stanja pri delodajalcu. Odkrite so bile številne kršitve delovnopravne zakonodaje.
S tokratnim prispevkom želimo opozoriti, da priglasitev osebnega dopolnilnega dela ni ustrezna pravna podlaga za opravljanje dela, kjer so prisotni elementi delovnega razmerja in da so inšpektorji pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora pozorni tudi na vsebinsko ustreznost pravnih podlag.
Franc Rančigaj Glavni, inšpektor RS za delo
