Ekologija

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS, št. 89/1999, 39/05) zahteva, da mora delodajalec z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da je v delovnih prostorih vedno dovolj svežega zraka glede na delovne postopke in fizične obremenitve delavcev pri delu. Dovodi in odvodi zraka iz prezračevalnih ali klimatskih naprav pa morajo biti izvedeni tako, da delavci na delovnih mestih niso izpostavljeni neposrednemu zračnemu toku. Prezračevalne naprave, s katerimi se prezračuje delovne prostore je potrebno redno čistiti in vzdrževati tako, da delujejo brezhibno.

Ustreznost prezračevalnega sistema glede na namembnost prezračevanega prostora (prodajni prostori, restavracije, bari, kuhinje, sanitarije in drugo) ocenjujemo na podlagi izmerjenih vrednosti in glede na izvedbo prezračevalnega sistema. Pri tem upoštevamo tudi zahteve Pravilnika o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Uradni list RS, št. 42/02, 105/02). Vse ugotovitve zapišemo v zapisnik, na podlagi katerega izdamo poročilo o preiskavah delovnega okolja.

Izvajanje meritev in ocenjevanje sme delodajalec zaupati le pooblaščenim organizacijam s pridobljenim dovoljenjem za delo.

Parametre, ki določajo svetlobne razmere merimo na delovnih površinah ali v delu prostora, kjer se delo opravlja. Opravljamo tako meritve osvetljenosti kot tudi meritve svetlosti na delovnih mestih. Na podlagi meritev in ostalih podatkov pridobljenih na terenu ocenjujemo primernost svetlobnih razmer v skladu s predpisanimi vrednostmi.

Vse ugotovitve zapišemo v zapisnik, na podlagi katerega izdamo poročilo o preiskavah delovnega okolja.

Meritve se opravi prvič ob začetku dela, nato se opravljajo periodično v določenih rokih. Periodične meritve so namenjene permanentnemu preverjanju stanja in so potrebne zaradi ugotavljanja sprememb, ki so se s časom zaradi neopaženih vzrokov lahko dogodile v proizvodnem ali delovnem postopku. Gre za spremembe, ki lahko odločilno vplivajo na delovno okolje in zajemajo npr. izrabljenost svetil, pregorelost svetil, zaprašenost svetila, spremembe delovnih mest…

Roke za preiskave delovnega okolja se določi v izjavo o varnosti z oceno tveganja.

Izvajanje meritev in ocenjevanje sme delodajalec zaupati le pooblaščenim organizacijam s pridobljenim dovoljenjem za delo.

Meritve toplotnega udobja se izvajajo v zimskem oziroma letnem obdobju, po potrebi pa tudi v prehodnem obdobju leta, ko zunanje temperature niso izrazite za letno ali zimsko obdobje. Namen meritev je ugotavljanje ustreznosti danih fizikalnih parametrov glede na predpisane vrednosti.

V skladu z izmerjenimi vrednostmi in z upoštevanjem vrste ter teže dela, kakor tudi vrste in izolativnosti obleke ki jo nosijo delavci pri opravljanju dela se toplotne razmere v delovnem okolju ocenjujejo po indeksih (toplotno udobje, delo na vročem, delo na mrazu).

Vse ugotovitve zapišemo v zapisnik, na podlagi katerega izdamo poročilo o preiskavah delovnega okolja.

Meritve se opravi prvič ob začetku dela, nato se opravljajo periodično v rokih, ki so določeni v izjavi o varnosti z oceno tveganja. Periodične meritve so namenjene permanentnemu preverjanju stanja in so potrebne zaradi ugotavljanja sprememb, ki so se s časom zaradi neopaženih vzrokov lahko dogodile v proizvodnem ali delovnem postopku. Gre za spremembe, ki lahko odločilno vplivajo na delovno okolje in zajemajo npr. okvare prezračevalnih sistemov, neprimerno delovno obleko, neustrezno organizacijo dela, spremembe delovnih mest…

Izvajanje meritev in ocenjevanje sme delodajalec zaupati le pooblaščenim organizacijam s pridobljenim dovoljenjem za delo.

Izpostavljenost delavcev previsokemu hrupu je povezana ne le s poklicnimi boleznimi, temveč tudi s posledicami v obliki odškodnin za okvare sluha in povečanega tveganja za varnost in zdravje pri delu.

Delodajalec mora v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS št. 43/11) presoditi razmere glede hrupa kateremu so delavci izpostavljeni, presojo utemeljiti in zagotoviti meritve ravni hrupa.

Na podlagi meritev hrupa na delovnem mestu in na podlagi Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Ur. list RS, št. 17/06, 18/06) ocenimo obremenjenost delavca s hrupom, v skladu s predpisanimi mejnimi in opozorilnimi vrednostmi izpostavljenosti v osemurnem delavniku ter koničnimi ravnmi zvočnih tlakov. Vse ugotovitve zapišemo v zapisnik, na podlagi katerega izdamo poročilo o preiskavah delovnega okolja.

Meritve se opravi prvič ob začetku dela, nato se opravljajo periodično v rokih, ki so določeni v izjavi o varnosti z oceno tveganja. Periodične meritve so namenjene permanentnemu preverjanju stanja in so potrebne zaradi ugotavljanja sprememb, ki so se s časom zaradi neopaženih vzrokov lahko dogodile v proizvodnem ali delovnem postopku. Gre za spremembe, ki lahko odločilno vplivajo na delovno okolje in zajemajo npr. izrabljenost ležajev in transporterjev, skrhanost in neustreznost rezil, nepravilne posege na strojih, spremembe delovnih mest…

Izvajanje meritev in ocenjevanje sme delodajalec zaupati le pooblaščenim organizacijam s pridobljenim dovoljenjem za delo.

Reševanje posledic prekomernega hrupa ni zadostna samo z uporabo osebne varovalne opreme saj hrup poleg okvare sluha, povzroča tudi vrsto drugih zdravstvenih težav. Zato imajo pred uporabo osebne varovalne opreme prednost drugi tehnični in organizacijski ukrepi. Delodajalec je dolžan v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS št. 43/11) delavcem zagotoviti varno in zdravo delo, kar se nanaša tudi na delo, ki ne poteka v hrupnem okolju.

Hrup na delovnem mestu je možno sanirati na več načinov, sestavljenih iz posameznih ukrepov, ki se lahko glede na okoliščine med seboj kombinirajo:

• z organizacijo dela se zmanjša trajanje in velikost izpostavljenosti (kroženje delavcev, zadostno število odmorov),
• uvajanje manj hrupnih delovnih postopkov,
• izbira manj hrupne delovne opreme,
• ustrezno načrtovanje delovnih procesov,
• ustrezno seznanjanje zaposlenih o takem načinu dela, ki povzroča manj hrupa,
• sanacija širjenja hrupa po zraku in konstrukciji,
• skrb za ustrezno vzdrževanje opreme.

Če je zgornja opozorilna vrednost hrupa prekoračena mora delodajalec na podlagi ocene tveganja izdelati in izvesti program sanacije za zmanjšanje izpostavljenosti delavcev hrupu. Delodajalec mora delovna mesta na katerih je prekoračena zgornja opozorilna vrednost hrupa, označiti z varnostnimi znaki, v kolikor je primerno in izvedljivo pa tudi razmejiti tako delovno mesto od ostalih in omejiti dostop do njih.

Za ustrezno izbiro načina sanacije hrupa izdelamo, po opravljenih meritvah, analizo obstoječega stanja in določimo možne načine sanacije. Pri tem se upošteva pravilo optimalne rešitve, kako s čim manjšimi stroški odpraviti ali vsaj zmanjšati in omejiti delavčevo izpostavljenost škodljivemu hrupu na delovnem mestu.