Požarno varstvo

Pravilnik o metodologiji za ugotavljanje ocene požarne ogroženosti (Ur. list RS, št. 70/96 in 5/97) določa, da morajo oceno požarne ogroženosti izdelati:

• načrtovalci ukrepov varstva pred požarom pri graditvi in rekonstrukciji objektov, za katere je obvezna izdelava študije požarne varnosti,
• lastniki in uporabniki poslovnih ter industrijskih objektov in
• lokalne skupnosti pri pripravi načrtov varstva pred požarom.

Ocena požarne ogroženosti je sicer sestavni del Požarnega reda. Na njeni podlagi se določajo ukrepi varstva pred požarom, predvsem roki za usposabljanje zaposlenih ter priloge požarnega reda.

Pravilnik o požarnem redu (Ur. list RS, št. 52/07, 34/11 in 101/11) določa pogoje, ko je potrebno za objekte izdelati požarni načrt ali načrt evakuacije. V sedmem členu omenjenega pravilnika je določeno, da je potrebno požarni načrt izdelati za objekte, kjer obstaja srednja, srednja do povečana, velika ali zelo velika požarna ogroženost, kar je razvidno iz ocene požarne ogroženosti.

Požarni načrt mora v skladu s prejšnjim členom vsebovati prikaz objekta v prostoru in prikaz požarnovarnostne ureditve objekta, in sicer tako da se prikaže:

• lega in namembnost vseh objektov na zemljišču,
• stopnja požarne obremenitve,
• intervencijske poti in postavitvene površine za gasilce in druge reševalce,
• visoko- in nizkonapetostne elektrovode in naprave,
• plinovode ali vode požarno nevarnih snovi,
• hidrantna omrežja in druge vodne vire za potrebe gašenja,
• prisotnost nevarnih snovi in eksplozijsko ogrožene prostore,
• gasilska orodišča,
• meje požarnih sektorjev,
• odprtine v zidovih in stropovih z zaporami,
• dostopne poti,
• poti za evakuacijo in stopniščih,
• posebno nevarne prostore,
• prostore, kjer se ne sme gasiti z vodo,
• prostore, v katerih je prisotno sevanje,
• električne transformatorje in naprave za oskrbo z energijo ter stikala za te naprave,
• tlačne posode,
• lega plinske požarne pipe,
• vgrajene sisteme aktivne požarne zaščite, ročne in prevozne gasilne aparate, hidrante,
• lokacije javljalnikov požara in naprav za alarmiranje,
• možnosti notranjega napada.

Deseti člen Pravilnika določa pogoje za objekte za katere je potrebno izdelati načrt evakuacije. Tega je potrebno izdelati za bolnice, domove za ostarele, šole, hotele in druge objekte, ki so namenjeni nastanitvi gostov, ter za objekte, kjer se lahko začasno zbere več kot 100 ljudi. V teh objektih mora biti v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se zbirajo ljudje, izobešen načrt evakuacije. Načrt evakuacije temelji na požarnem načrtu.

V načrtu evakuacije je vrisan položaj posamezne sobe ali posameznega prostora (z mestom nahajanja), pot evakuacije, zbirno mesto, mesta, kjer so nameščena ročna gasilna sredstva, in položaj ročnih javljalnikov požara.

Za sobe, ki so namenjene nastanitvi gostov, veljajo posebni pogoji. Tukaj biti poleg načrta evakuacije izobešeno tudi navodilo za ravnanje v primeru požara, in sicer v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Na območjih, kjer živijo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti, morajo biti navodila tudi v jeziku posamezne narodne skupnosti.

Lastnik ali uporabnik poslovnega, industrijskega ali stanovanjskega objekta (razen družinske stanovanjske hiše) mora sprejeti Požarni red. Pravno podlago predstavlja Pravilnik o požarnem redu (Ur. list RS, št. 52/07, 34/11 in 101/11). Požarni red predstavlja osnovni dokument, s katerim lastnik ali najemnik prostorov opredeli organizacijo požarnega varstva. V njem so tako opredeljene odgovornosti in dolžnosti odgovornih oseb, zaposlenih in obiskovalcev, opredeljeni so preventivni ukrepi za preprečevanje nastanka požara in ukrepi ob nastanku požara. Požarni red ima priloge, določene v pravilniku:

• izvleček požarnega reda,
• navodila za posameznike,
• požarni načrt (za določene objekte),
• načrt evakuacije (za določene objekte),
• evidenčni listi o rednih pregledih ter vzdrževanju in servisiranju opreme, naprav in drugih sredstev za varstvo pred požarom,
• evidenčni listi o usposabljanju zaposlenih za varstvo pred požarom,
• evidenčni listi o požarih, eksplozijah, gasilskih intervencijah ter nastali škodi,
• kontrolni listi.

V Uredbi o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Ur. list RS, št. 24/12, 78/16 in 26/19) je določeno kdo in na kakšen način mora izdelati in sprejeti načrte zaščite in reševanja. Načrt zaščite in reševanja je razčlenjena zamisel zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih ali drugih nesrečah. Načrt temelji na oceni ogroženosti in predlogu za zaščito, reševanje in pomoč, ki izhajajo iz teh ocen ter razpoložljivih silah in sredstvih.

Načrte zaščite in reševanja morajo poleg države in lokalnih skupnosti izdelati in sprejeti še organizacije, ki:

• imajo na svojem območju nevarne snovi v količinah enakih ali višjih od količin, navedenih v prilogi Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjšanju njihovih posledic,
• v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo jedrske snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline, ki niso zajeti v prejšnji alinei, ali opravljajo dejavnost oziroma upravljajo sredstva za delo, ki pomenijo nevarnost za nastanek nesreče; za nesreče, ki jih lahko povzročijo s svojo dejavnostjo,
• upravljajo velike infrastrukturne in druge sisteme; za nesreče, ki jih lahko povzročijo zaradi motenj v delovanju ali zaradi opustitve dejavnosti.

Načrt se mora izdelati za vsako vrsto nesreče posebej. Obsega načrt ter dodatke in priloge k načrtu.
Z njim se opredelijo:

• nesreča, za katero je izdelan načrt,
• obseg načrtovanja,
• koncept zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči, za katero je izdelan načrt,
• upravljanje in vodenje,
• ukrepi in naloge zaščite, reševanja in pomoči,
• osebna in vzajemna zaščita,
• razlaga pojmov in okrajšav,
• potrebne sile in sredstva ter razpoložljivi viri,
• organizacija in izvedba opazovanja, obveščanja in alarmiranja,
• aktiviranje sil in sredstev.

Ta vsebina je trenutno še v izdelavi. Hvala za vaše razumevanje.

Ta vsebina je trenutno še v izdelavi. Hvala za vaše razumevanje.

Ta vsebina je trenutno še v izdelavi. Hvala za vaše razumevanje.