Varnost pri delu je že 30 let naše vodilno področje storitev, v okviru katerega opravljamo periodične preglede in preizkuse delovne opreme, meritve elektroinstalacij in strelovodnih naprav in izdelujemo končne izdelke, kot so izjava o varnosti z oceno tveganja, pravilniki o preprečevanju mobinga na delovnem mestu in pravilniki o preprečevanju dela pod vplivom prepovedanih substanc.
Storitve na področju varnosti pri delu
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11) in podzakonski predpisi za delovno opremo določajo, da mora delodajalec zagotavljati delavcem brezhibno delovno opremo, ki ne ogroža varnosti in zdravja, varnosti njihovega imetja in naravnega okolja.
V ta namen se opravljajo prvi in periodični pregledi in preizkusi ter meritve, s katerimi se ugotovi ali je delovna oprema pravilno nameščena in ali deluje v skladu s predpisi in navodili proizvajalca. O brezhibnosti delovne opreme se izda potrdilo o pregledu in preizkusu.
S pregledi in preizkusi delovne opreme se ugotavlja ali so izvedeni predpisani varstveni ukrepi ter upoštevani standardi in tehnični predpisi in ali so sredstva za delo varna.
Delovno opremo se pregleduje in preizkuša pred pričetkom njihove uporabe, po rekonstrukciji, po strojelomu, premestitvi na drugo lokacijo, periodično ali po daljšem času nedelovanja. Vse to z namenom da se ugotovi ali so nastale takšne spremembe, ki lahko ogrožajo življenje ali zdravje delavcev.
Pri tem se upošteva
- navodila proizvajalca,
- roke določene z zakonom oz. predpisi izdanimi na njegovi podlagi in drugimi predpisi,
- roke določene v posebnih listinah,
- roke določene v odločbah organov inšpekcije dela in
- druga dejstva, pomembna za zagotavljanje varstva pri delu.
Pravilnik za varnost pri delu in zdravju pri uporabi delovne opreme (Ur. list RS, št. 101/2004) predpisuje, da morajo delodajalci zagotavljati periodične preglede in preizkuse delovne opreme v rokih, ki jih določi proizvajalec. V primeru, da proizvajalec ne določi rokov za periodične preglede, mora delodajalec zagotoviti periodične preglede in preizkuse v rokih, ki ne smejo biti daljši od 36 mesecev. Strojna oprema, pri kateri delavec rokuje z nevarnimi snovmi, se pregleduje v rokih, ki ne smejo biti daljši od 24 mesecev.
Pri pregledih se ugotavlja zlasti:
- ustreznost varnostnih naprav,
- konstrukcijske in funkcionalne elemente in njihove sestavne dele,
- pravilnost namestitve in njihova priključitev na energetske vire,
- pravilno uporabo, vzdrževanje in preizkušanje.
O pregledu in preizkusu se sestavi zapisnik. Na podlagi zapisnika o pregledu in preizkusu se sestavi potrdilo o pregledu in preizkusu.
Izvajanje pregledov in preizkusov delovne opreme sme delodajalec zupati le pooblaščenim organizacijam z dovoljenjem za delo.
Ta vsebina je trenutno še v izdelavi. Hvala za vaše razumevanje.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11) in podzakonski predpisi za delovno opremo določajo, da mora delodajalec zagotavljati delavcem brezhibno delovno opremo, ki ne ogroža varnosti in zdravja, varnosti njihovega imetja in naravnega okolja.
V ta namen se opravljajo prvi in periodični pregledi in preizkusi ter meritve, s katerimi se ugotovi ali je delovna oprema pravilno nameščena in ali deluje v skladu s predpisi in navodili proizvajalca. O brezhibnosti delovne opreme se izda potrdilo o pregledu in preizkusu.
S pregledi in preizkusi delovne opreme se ugotavlja ali so izvedeni predpisani varstveni ukrepi ter upoštevani standardi in tehnični predpisi in ali so sredstva za delo varna.
Delovno opremo se pregleduje in preizkuša pred pričetkom njihove uporabe, po rekonstrukciji, po strojelomu, premestitvi na drugo lokacijo, periodično ali po daljšem času nedelovanja. Vse to z namenom da se ugotovi ali so nastale takšne spremembe, ki lahko ogrožajo življenje ali zdravje delavcev.
Pri tem se upošteva
- navodila proizvajalca,
- roke določene z zakonom oz. predpisi izdanimi na njegovi podlagi in drugimi predpisi,
- roke določene v posebnih listinah,
- roke določene v odločbah organov inšpekcije dela in
- druga dejstva, pomembna za zagotavljanje varstva pri delu.
Pravilnik za varnost pri delu in zdravju pri uporabi delovne opreme (Ur. list RS, št. 101/2004) predpisuje, da morajo delodajalci zagotavljati periodične preglede in preizkuse delovne opreme v rokih, ki jih določi proizvajalec. V primeru, da proizvajalec ne določi rokov za periodične preglede, mora delodajalec zagotoviti periodične preglede in preizkuse v rokih, ki ne smejo biti daljši od 36 mesecev.
Pri pregledih se ugotavlja zlasti:
- ustreznost varnostnih naprav,
- konstrukcijske in funkcionalne elemente in njihove sestavne dele,
- pravilnost namestitve in njihova priključitev na energetske vire,
- pravilno uporabo, vzdrževanje in preizkušanje.
O pregledu in preizkusu se sestavi zapisnik. Na podlagi zapisnika o pregledu in preizkusu se sestavi potrdilo o pregledu in preizkusu.
Izvajanje pregledov in preizkusov delovne opreme sme delodajalec zupati le pooblaščenim organizacijam z dovoljenjem za delo.
Izjava o varnosti z oceno tveganja predstavlja osnovni dokument, notranji pravni akt podjetja, s katerim se vzpostavi sistem varnosti in zdravja pri delu v organizaciji. S tem dokumentom se zagotovi, da je vsak zaposleni preko svojega delovnega mesta vključen v ta sistem. Delodajalec (poleg pravne ali fizične osebe, ki zaposluje delavca ali na katerikoli drugi podlagi zagotavlja delo delavcu, se šteje tudi oseba, ki s člani svojih gospodarstev oziroma z družinskimi člani opravlja pridobitno ali drugo dejavnost) mora izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki. Samozaposlene osebe (oseba, ki opravlja pridobitno ali drugo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, pa ne zaposluje drugih delavcev in v delovni proces ne vključuje drugih oseb) mora oceniti tveganje. Če ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni povezane z delom, mora izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu. To obvezo določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS št. 43/11).
Z Izjavo o varnosti z oceno tveganja se določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter se jo dopolnjuje ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja.
Namen sprejetja izjave o varnosti je ugotovitev možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju ter na podlagi ocene tveganj za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar določiti ukrepe za varno in zdravo delo. Končni cilj je zagotoviti, da nihče ne bo poškodovan, ne bo zbolel zaradi dela, ki ga opravlja in ne bo imel ob odhodu v pokoj nobenih zdravstvenih posledic zaradi opravljanja svojega dela.
Pri delu z delovno opremo na električno energijo obstaja nevarnost udara električnega toka. Ta udar lahko pri izpostavljeni osebi povzroči smrtne poškodbe. Nevarna za človeka pa so tudi atmosferska praznenja in sicer v obliki udara strele in prenapetostnih valov, ki jih take strele povzročijo.
Za zaščito pred udarom električnega toka in pred prenapetostnimi valovi zaradi strele, se na objektu izvede vrsta zaščitnih ukrepov kot so prenapetostni odvodniki, uporaba varovalk, zaščitnih stikal, izenačevanje potenciala prevodnih delov, strelovodne ozemljitve, ipd.
Za preprečevanje nevarnosti udara električnega toka, mora delodajalec električno instalacijo in delovno opremo ves čas uporabe objekta, redno pregledovati, preizkušati in vzdrževati. V ta namen se izvajajo prve in obdobne meritve s katerimi se preverja stanje električne instalacije in opreme ter delovanje zaščite pred udarom električnega toka.
V poslovnih stavbah in obratih je predpisan maksimalni rok meritev na 8 let. V stanovanjskih stavbah je predpisam maksimalni rok meritev na 16 let. Izvajalec meritev lahko, glede na stanje elektro instalacije določi tudi krajši rok obdobnih meritev. Meritve strelovodne instalacije se izvajajo v rokih od enega do štirih let, odvisno od namena in vrste objekta.
